Če se osredotočamo na »kulturo« v agrikulturi, govorimo o skrbi in negovanju, vendar nas globalizacija in naraščajoče povpraševanje silita, da se širimo v naravna okolja. V učinkovitost usmerjeno kmetijstvo zmanjšuje prisotnost avtohtonih sort na zemlji, za katero skrbimo – rastlin, ki so postale del naše kulture in identitete.
Naslov razstave Zemlja zaobjema vse pomene besede – prst, zemlja, košček zemlje, naš košček zemlje, naš planet. Obeležuje pot, ki nas vodi od mikroorganizmov do planetarne ravni. Umetnici nas vabita, da raziščemo, kam v tej verigi spadamo in kakšen je naš odnos z njo. Kakšen vonj ima naša prst? Kaj raste v njej? Kaj so v njej gojili naši stari starši? Kako jo negujemo mi? Odgovori na ta vprašanja ponujajo vpogled ne le v naše prakse kmetovanja, temveč tudi v kulturni okvir naše identitete. Z razumevanjem svoje prsti in zemlje se lahko nekaj naučimo tudi o svojih koreninah. Umetnici se, ne da bi se menili za velike pripovedi o nacionalni pripadnosti, osredotočita na manjše enote zemlje in prevprašujeta identiteto kot intimno stvarnost.