Galerija Žula je ena izmed tistih zasebnih galerij na Slovenskem, ki so s premišljenim pristopom pomembno obogatile razstavno dejavnost. Leta 1982 je bila ustanovljena Galerija Equrna, leta 1995 pa je začela delovati Galerija Žula, ki je v času svojega delovanja odprla kar dve galeriji v Mariboru, eno v Ljubljani in eno na Ptuju. Realizirala je čez šestdeset razstav domačih in tujih likovnih umetnikov, sodelovala na številnih likovnih sejmih doma in v tujini ter z namenom organiziranja likovnih kolonij odprla likovni center v Čepincih na Goričkem. Galerija Žula je hkrati ena izmed redkih zasebnih galerij z obsežno in kakovostno stalno zbirko izbranih umetniških del, ki do danes šteje čez sedemsto eksponatov.

Galerija Žula se je osredotočila na organizacijo referenčnih razstav prominentnih slovenskih avtorjev, populariziranje, razstavljanje in izdajanje katalogov z ustreznimi spremljajočimi besedili ter sestavljanje lastne stalne zbirke, v kateri so zbrane številne pomembne umetnine. Gustav Gnamuš je ravno za samostojno razstavo v Galeriji Žula leta 2001 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Odločitev za ustanavljanje zasebnih galerij, ki so v svojem bistvu pomembne tako za umetnike kot za javnost, je vedno in povsod tvegano početje. Nekaterim zasebnim galerijam uspe, drugim žal ne. To pomeni, da gre pri tem za pogumno dejanje, ki ne bi bilo možno, če ustanovitelji zasebnih galerij ne bi do umetnosti čutili posebne naklonjenosti. Tudi Galerija Žula je v obdobju svojega delovanja izmenično doživljala dobre in slabe čase, a ji je kljub temu uspelo sestaviti kakovostno in impresivno stalno zbirko.

Leta 2003 je bil izbor del iz stalne zbirke Galerije Žula razstavljen v Umetnostni galeriji Maribor. Ob tej priložnosti je izšel tudi katalog s spremno besedo tedanje direktorice Mete Gabršek Prosenc, v katerem je avtorica spremne besede zapisala o delovanju ustanovitelja galerije Petra Žule: »Ne morem trditi, da ni naletela zamisel o predstavitvi privatne zbirke v 'posvečenih' prostorih Umetnostne galerije Maribor na določene pomisleke. Pri odločitvi je prevladala kvaliteta zbirke Galerije Žula«.

V  Galeriji Murska Sobota smo se pred časom odločili za občasno sodelovanje s profiliranimi zasebnimi galerijami. Tako smo doslej sodelovali z dvema zasebnima galerijama, in sicer z Galerijo Novak, ki nam je posredovala razstavo slik Janeza Bernika in razstavo slik Mirsada Begića, ter z galerijo Equrna, ki je v naši galeriji po izboru Arneta Brejca razstavila dela umetnikov – predstavnikov štirih generacij. Zdaj je na vrsti predstavitev sodelovanja z Galerijo Žula,  v prihodnje pa še sodelovanje z Galerijo Bažato. Takšna občasna sodelovanja so za našo galerijo zelo koristna, saj omogočajo razstave umetniški del, do katerih bi sicer težko prišli in v tem smislu predstavljajo pomembno popestritev našega kulturnega programa.

Peter Žula in njegova hčerka Pia se pri izboru umetniških del za razstavo v Galeriji Murska Sobota nista odločila za nek poseben tematski koncept, kar bi se glede na številčnost avtorjev in del nedvomno ponujalo, temveč se je Peter Žula odločil za predstavitev izbora del avtorjev, s katerimi je sodeloval in katerih dela ima v stalni zbirki.