Ne pozabi me – prvi celovečerni film avtorskega dvojca Velušček-Medved – je nastal v okviru projekta Rešilec spomina in arhivske brigade, ki je del uradnega filmskega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. V filmu nastopajo prebivalci goriškega območja, ki delijo svoje izkušnje na drugo svetovno vojno: doživeli so jo kot otroci pripadnikov nasprotujočih strani, pri čemer avtorici poudarjata, da je treba slišati vse zgodbe, predvsem pa dati prostor spominom, ki še niso bili povedani.

Kot v katalogu retrospektive zapiše Andrej Šprah, sta v dokumentarcu ključni dve ravni. Po eni strani gre za uporabo preteklih gradiv za različne načine predstavljanja realnosti, po drugi strani pa za razmerje s snovnostjo uporabljenih artefaktov, ki imajo lahko dokazno, pripovedno in tudi poetično funkcijo. Pri tem gre – kot pravi – tudi za afektivni smisel predmetov, saj sta avtorici s predmeti tudi čustveno povezani. Njuno avtorsko gesto vidi v osvobajanju obstoječih podob izpod jarma »predhodnih pomenov in hegemonističnih teženj po pripisovanju resničnosti«, njun projekt pa vidi kot »ustvarjanje pogojev, v katerih bi se spomini lahko osvobodili vsiljenih ali predpisovanih resnic«. Gre za »utopične možnosti odrešitve bremena pomenjanja skozi oblike ponovne prepoznave, rekontekstualizacije in poetizacije«.

Te misli se zgostijo tudi v zaključku filma, ki povzame avtorsko poetiko dvojca Velušček-Medved: kamera se počasi dviga ob starem drevesu, ki raste pred blokom, tako da se začne razpirati čudovit panoramski razgled na Goriško, podobo pa spremlja refleksija Anje Medved: »Akacija je preživela prvo svetovno vojno, drugo svetovno vojno, razpad Jugoslavije – še vedno ostaja vraščena v ta prostor, življenje namreč črpa iz iste zemlje, iste vode, istega zraka ... Črpa ga iz prostora, ampak ne iz tistega, ki ga je mogoče zavzeti, ampak iz prostranosti, ki je ni mogoče zamejiti in ki vedno znova najde pot domov.« Trud njunih filmov je ravno razpiranje te prostranosti onkraj vsakokratnih zgodovinskih in ideoloških prisvojitev ter petrificiranih zgodovinskih Resnic, in razpreti pot do mnogoglasja živih izkušenj.

Po projekciji v okviru Kino-katedre za pedagoge sledi predavanje dr. Andreja Špraha.