V svoji novi seriji Tihi tokovi Jasna Samarin vstopa v prostor, kjer se znanost in umetnost ne le dotikata, temveč ustvarjata skupno polje raziskovanja. Njeno izhodišče so sodobna nevroznanstvena spoznanja o spiralnih signalih in vrtinčastih tokovih v možganski skorji, o skrivnostnih dinamikah, ki urejajo ritem naših misli, spomina in občutkov. Ti spiralni vzorci, ki spominjajo na vrtince vode, turbulenco zraka ali valovanje zvoka, so lahko ključ do razumevanja delovanja zavesti, pa tudi razkroja, ki ga povzročajo nevrodegenerativne bolezni. A Samarinova jih ne prevaja kot znanstvenica, temveč kot umetnica: kot ustvarjalka, ki se na nevidne vibracije odziva s slikarskimi in risarskimi sredstvi, ki nagovarjajo čute in spodbujajo domišljijo.

Na platnih serije Vortex se tako razkrivajo fluidne dinamike, ki jih poznamo iz narave: kroženje vetra, gibanje valov, subtilno širjenje gravitacijskih polj. Toda tukaj niso predstavljene kot mimetične podobe narave, temveč kot projekcije notranjih procesov. Spiralna središča, optične interference in valovni nizi se širijo po površini platna kot vizualni odmevi nevronskih signalov, ki ostajajo sicer onkraj meja našega zaznavnega polja. Gledalec se znajde pred podobami, ki so hkrati abstraktne in intuitivne, kakor da bi se energija iz možganskih tokov prelila v fizično izkušnjo opazovanja. Umetnica ustvarja dela, ki niso namenjena razlagi, temveč doživljanju. Slike postanejo vizualne metafore za procese, ki jih lahko slutimo, ne moremo pa jih neposredno videti. V tem je njihova moč: da gledalca ne nagovarjajo skozi znanstveno vednost, temveč skozi občutje, intuicijo ter empatijo.
Formalno umetniško raziskovanje Jasne Samarin se giblje na meji med risbo, sliko in grafiko. Poseben poudarek daje odnosu med vektorsko (plotano) ustvarjeno linijo in ročno potezo. Avtomatizirana natančnost stroja ustvarja mreže in strukture, ki jih umetnica prepleta s čopičem, akrilnim flomastrom in s pršenjem. Tehnologija sicer ostaja prisotna, vendar nikoli ne prevladuje; zadržana je v ozadju kot zgolj orodje, ki omogoča nove možnosti izraza, ne pa kot avtonomna avtoriteta.

Prav v tem prepletanju se rojeva posebna napetost: med redom in naključjem, med predvidljivim in nepredvidljivim, med hladno preciznostjo stroja in »nepopolnostjo« človekove roke. Ta ambivalenca daje slikam njihovo živo dinamiko. Risbe se nalagajo v zamikih, ustvarjajo vibracije, zaradi katerih podobe nikoli niso statične, ampak vedno v gibanju.

Serija Neural Entropy to raziskovanje poglablja, saj izhaja iz mikroskopskih posnetkov nevronov, poškodovanih zaradi bolezni, kot so Alzheimerjeva, Parkinsonova in ALS, ali spremenjenih pod vplivom različnih substanc. Toda umetnica jih ne reproducira dokumentarno, temveč jih prevaja v simbolni prostor, kjer entropija ne pomeni le izgube, temveč tudi ustvarjalni potencial v smislu neštetih konfiguracij možnosti, ki sestavljajo naš notranji svet. S tem odpira vprašanje krhkosti in kompleksnosti živčnega sistema, a hkrati tudi univerzalnosti: če so nevroni osnovni gradniki naše zavesti, potem so njihove entropične dinamike tudi metafora za raznolikost naših doživetij, misli in občutenj.

Razstava Silent Currents gledalca vabi, da se ustavi in prisluhne tistemu, kar je običajno neslišno: tihi glasbi možganov, subtilnim ritmom in vibracijam, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Obenem ta dela odpirajo širši prostor premišljevanja, saj raziskujejo načine, kako lahko umetnost prevaja znanstvena spoznanja v čutno govorico, kako lahko povezuje notranji in zunanji svet, vidno in nevidno, strojno in človeško. V času, ko živimo v nenehnem hrupu in poplavi informacij, tehnologij in pospešenega tempa, ponuja Jasna Samarin nekaj povsem nasprotnega – počasne, tihe tokove in vibracije. Platna postanejo površine, na katerih fluidne linije in subtilne barvne prehode doživljamo kot meditativne ritme, ki nas vračajo k introspektivnemu poslušanju in čutnemu doživljanju.

Dela Jasne Samarin niso zgolj estetske kompozicije. So vibracije, ki nas spominjajo, da onkraj vidnega vedno znova teče življenje, tokovi, ki oblikujejo naravo in nas same. Razstava Tihi tokovi/Silent Currents tako ni le vpogled v umetničin ustvarjalni proces, temveč povabilo k drugačnemu doživljanju sveta, predvsem k iskanju tistega, kar je neoprijemljivo, a vselej prisotno in kar nas povezuje z vesoljem subtilnih energij.