Bogdan Borčić: Ob stoletnici rojstva. Slike, grafike, risbe in skulpture
Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU) ob stoletnici rojstva enega najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja pripravlja razstavo Bogdan Borčić: Ob 100-letnici rojstva. Slike, grafike in skulpture. Razstava, ki združuje ključna dela iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja, bo ponudila enega najbolj celovitih in interpretativno zaokroženih vpogledov v njegov opus doslej. Razstavo bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri odprla ministrica za kulturo RS, dr. Asta Vrečko.
Postavitev bo razgrnila večplasten vpogled v obsežen in raznolik Borčićev opus od zgodnjih del iz 50. let, prek grafičnih ciklov in minimalizma 80. let, do povratka k narativni sliki v ciklu Atelje. Ta princip doseže vrhunec v delu Ceci ne pas la pipe de Rene Magritte (To ni pipa Rene Magritta) (2013). Umetnikova dela bodo predstavljena kronološko, z izbranimi poudarki, ki razkrivajo njegovo poglobljeno raziskovanje posameznih motivov – od mediteranskih motivov do motivov vrat in ateljeja, ki jih je ustvarjal skozi celo kariero.
Ob slikah, grafikah, risbah in skulpturah bo razstava predstavila dokumentarno gradivo, filme in fotografije. S projektom se KGLU povezuje z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici, ki ji je umetnik poklonil celotni grafični opus, medtem ko je slikarska dela podaril KGLU (50 del). Zbirka KGLU se je po umetnikovi smrti še pomembno dopolnila z darilom družine, ki je leta 2018 galeriji podarila več kot 200 Borčićevih del. Zbirka je tako narasla na 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in 5 skulptur. Na razstavi bo predstavljenih 20 slikarskih del, od katerih bo 6 del iz zasebnih zbirk, 34 grafičnih del iz zbirke Galerije Božidarja Jakca, 3 risbe in 3 skulpture.
»Borčićeve slike delujejo kot bogato strukturirani, haptični objekti, prekriti s plastmi barve, ki jih umetnik nanaša postopoma, plast za plastjo, in s tem gradi iluzijo globine. Njegova likovna govorica je zavestno ambivalentna in se izmika enoznačni interpretaciji; izhaja iz poglobljenega poznavanja slikarske tradicije, hkrati pa ostaja odprta za sodobne vplive. V reduciranih barvnih svetovih se prepletata osebno in univerzalno, intimno in monumentalno.«
—Jernej Kožar, kustos razstave