Umetnica Lara Deotto Bat se v fotoknjigi Da se boš vedno spomnila posveča spominom svojega otroštva in raziskuje specifičen, razvijajoč se odnos do sistema, ki je v določenem prostoru in času predstavljal varno, brezskrbno in na videz neskončno otroštvo. Opazovanje okolja in beleženje podob skozi medij fotografije ji omogoča vnovično vračanje k preteklosti in postopno razumevanje dinamike družinskih odnosov. Ti se nenehno spreminjajo, v sferi odraščajočega posameznika pa predstavljajo postopen proces osamosvajanja.

Fotoknjiga sledi interni logiki družinskega fotoalbuma; avtorica jo je zasnovala kot zbirko impresij iz domačega okolja, zaznamujejo pa jo spontane portretne fotografije ožje družine in nalašč izpostavljenih vsakodnevnih banalnosti. Fotografijam se pridružuje pet krajših, na roko zapisanih besedil, denimo o družinskem dopustovanju ali odnosu s skrbno materjo. V oziru do otroških spominov anekdotični zapisi tvorijo paralelno naracijo, ki dopolnjuje sekvenco fotoknjige, poudarja pa tudi neizogibno vrzel med avtoričinim projiciranjem preteklosti na eni in doživljanjem sedanjosti na drugi strani. Umetničino soočanje s konceptom minljivosti in občutkom nestabilnosti rezultira v delu, ki na zelo naraven, iskren ter mestoma analitičen način približuje intimno sfero domačnosti in specifično izkušnjo spomina, čigar zaznava se nenehno spreminja.