V zgodovini umetnosti so telesa pogosto nosila pomen, ki je presegal njihovo fizično prisotnost. Bila so simboli moči, idealov, discipline, pa tudi orodja ideološkega nagovarjanja. Umetniško delo Bereitschaft (kar pomeni pripravljenost, tudi za ukrepanje) Jakoba Ganslmeierja in Ane Zibelnik je sodoben poseg v to dolgo tradicijo, v katerem se prepletata zgodovina totalitarne estetike in sodobna vizualna kultura družbenih omrežij.

Izvorni kip Bereitschaft (1939) Arna Brekerja je nastal v času, ko so bila umetniška dela prežeta z ideologijo nacistične Nemčije. Brekerjev bojevnik je utelešal telesno popolnost, discipliniranost in pripravljenost – vrednote, ki jih je nacistična propaganda povezovala z vizijo močnega naroda. V današnjem času je ta kip nepričakovano doživel renesanso na platformah, kot je TikTok. Ne kot zgodovinski artefakt, temveč kot vizualni referenčni okvir za t. i. looksmaxxing, mewing in druge trende, ki obljubljajo dosego idealizirane moške lepote. Ta temelji na zunanjem videzu in zagovarjanju samodiscipline v fitnesu kot pogojema za pravo moškost, prežeto z mizoginijo in fizičnimi stereotipi ter ekstremnimi praksami, kot sta »zlom kosti« - lomljenjem čeljustnih kosti, da ta postane bolj oglata, ali uporabo kirurških posegov za pridobitev »lovskega pogleda« z izrazitimi obrvi in zoženimi očmi. Ob tem izrazi, kot so brohood, gym bros in bromance, vzbujajo občutek enotnosti obenem pa tudi podrejenosti posameznika. Preko tovrstnih trendov vplivneži na TikToku spodbujajo red in disciplino ter privržence pozivajo, naj ne upoštevajo notranjega »glasu 'sice«, ki domnevno vodi v šibkost.

Jakob Ganslmeier in Ana Zibelnik fenomen teh nagnjenosti, ki odražajo fašistične težnje in služijo kot simptomi desničarskega ideološkega premika, prevajata v monumentalno videoskulpturo. Ta deluje kot križišče med umetniškim delom, reklamnim panojem in telefonskim zaslonom v katerem se prelivajo podobe vplivnežev, posnetki iz fitnesov, fragmenti Brekerjeve estetike in sodobne internetne subkulture. Spremljamo, kako vizualna estetika moči prehaja skozi čas in medije. V nacistični umetnosti je bilo idealizirana telesa mogoče brati kot propagandna orodja; v sodobni družbeni medijski krajini pa so podobni telesni ideali pogosto zaviti v navidezno apolitične kontekste –motivacijo za fitnes, samopomoč, nasvete za »življenjski slog«. Toda, kot opozarjajo raziskovalci radikalizacije, so takšne podobe pogosto vstopne točke v ekstremistično ideologijo, ki se na spletu širi subtilno – preko estetike in ne nujno preko neposrednega političnega nagovora. TikTok in podobne platforme niso zgolj pasivni prenosniki vsebin, temveč delujejo kot aktivni kuratorji, ki z algoritmi spodbujajo ponavljanje in krepitev določenih podob. Estetika Bereitschafta je tako na spletu postala samookrepitveni vizualni mem, ki ga uporabniki reproducirajo in preoblikujejo, pogosto brez poznavanja njegove zgodovinske teže. Delo Jakoba Ganslmeierja in Ane Zibelnik tako ni zgolj projekt o enem kipu ali trendu – temveč o celotnem vizualnem ekosistemu, ki omogoča, da se ideje iz preteklosti, brez kritične distance, ponovno infiltrirajo v sodobno kulturo. Gre za študijo vizualne kontinuitete ideologije, za opozorilo, da estetika nikoli ni nevtralna, in za poziv h kritičnemu branju podob – še posebej tistih, ki jih algoritmi vsakodnevno servirajo kot zgolj »lepoto«.

V času, ko se zgodovina vse bolj zliva z memi in ko se estetske preference prepletajo s političnimi pripovedmi, Bereitschaft deluje kot zrcalo: pokaže, kako tanka je meja med inspiracijo in instrumentalizacijo.