Serija z naslovom Iz živega utripa dežele prinaša umetniške filme, ki potujejo po kopnem in vodi, skozi toksičnost, rituale in odpor. Posnele so jih filmske ustvarjalke in ustvarjalec z Bližnjega vzhoda in Severne Afrike: Inas Halabi, Arwa Aburawa & Turab Shah, Marianne Fahmy in Noor Abed, Jumana Emil Abboud, Ruba Salameh, Shada Safadi in Manal Mahamid.

Filmi sledijo spominom, ki živijo tako v telesih kot pokrajinah. Poezija se prepleta s tišino, pripovedovanje zgodb postane urok in pričarani svetovi se dvignejo v uporu in kljubovanju. Filmi se gibljejo skozi spreminjajoče se krajine in drsijo med preteklostjo in prihodnostjo, kot ladje, ki plovejo med videnim in čutenim. V njih se prepletajo fiktivni in nefiktivi elementi s koreninami v zgodovini. Raziskujejo globoke povezave z deželo in občutljive ekosisteme, ki so jih prizadeli spopadi in katastrofe. Vodijo nas po večplastnih svetovih, kjer se spajajo magija, spomin, odpor in rituali.

Kustosinja serije je  Angelina Radaković (Mosaic Rooms, London).

Serija je del programa Moderne galerije Modeli sobivanja.

Sreda, 15. oktober 2025, 18:00

Arwa Aburawa in Turab Shah

In še vedno ostaja, 2023, 28’

Film In še vedno ostaja je mogočna meditacija o dolgoročnih posledicah francoskih jedrskih poskusov v južni Alžiriji. Podaja presunljivo in prepričljivo sliko skupnosti, ki jo je oblikovala njena zgodovina, ne da bi jo omejila. V vasi Mertoutek visoko v gorovju Hoggar v alžirski južni Sahari se pridružimo skupnosti Escamaran, ko pripovedujejo svoje zgodbe in svoje razumevanje tega, kaj pomeni živeti s kolonialno zastrupljenostjo. Režiserja Arwa Aburawa in Turab Shah postavita pokrajino v vlogo priče in protagonista ter pretanjeno raziskujeta pozabljeno zgodovino, ki še vedno živi v okolju in telesih prebivalcev Mertouteka. Film, ki preobrne francoski narativ o tehnološkem zmagoslavju, se vrača na kraj eksplozij, da bi raziskal čas, pravico, dekolonizacijo in odpornost v soočenju s trajnim strupenim kolonializmom.

Inas Halabi

Od nekdaj smo vedeli, v katero smer piha veter, 2019, 11’57”

Film Od nekdaj smo vedeli, v katero smer piha veter raziskuje materialne učinke sevanja, tako fizično kot metaforično. Na osnovi raziskav lokalnega jedrskega fizika Khalila Thabayneha preiskuje morebitno zakopavanje jedrskih odpadkov in prisotnost nenaravnega sevanja na območju Hebrona v Palestini. Z rdečimi plastičnimi filtri, nameščenimi pred objektiv kamere, so na različnih mestih nastali različni odtenki rdeče barve, ki naredijo stopnjo radioaktivnosti vidno. Posredovanje informacij je na različne načine ovirano, zadržano ali odloženo, zato se film posveti vprašanjem reprezentacije in posredovanja. Cezij-137, nevidni, a smrtonosni izotop lahko razumemo kot sinekdoho za bolj neoprijemljivo nevidnost – sistemska omrežja moči in nadzora v regiji – in delo postane meditacija o tem, kako pojasniti tisto, česar se ne da posneti, a je neizprosno.