»Čeprav naj bi arhivi nasprotovali izgubi, so rojeni iz nje. S tem ko vznikajo iz izgube, jo na nek način tudi predstavljajo. Kot da bi tisto, česar ni, arhivu dajalo moč, da pokaže in spregovori.« Giulia Palladini v Lexicon for an Affective Archive (ur. Marco Pustianaz)    

Sredi devetdesetih let 20. stoletja, ko sta bila festival in društvo Mesto žensk šele ustanovljena, so bili arhivi kritično obravnavani predvsem kot orodja za utrjevanje (državnega) aparata. V upanju, da bi to imelo širši vpliv na družbo, se je Mesto žensk pozicioniralo kot kritična intervencija v umetniški kanon, s čimer je prispevalo k spremembam tega, kdo lahko dostopa do umetniških institucij in kakšne vsebine so tam predstavljene. Naša obsežna dokumentacija dogodkov, na katerih je sodelovalo skoraj 2000 transdisciplinarnih umetnic_ in  govork_, ki so razstavljale_, nastopale_ in sodelovale_ v diskurzivnih programih v okviru letnega programa Mesta žensk, je sama po sebi postala feministični umetniški arhiv. S tem se pridružuje podobnim pobudam, ki jih pogosto sprožijo posameznice ali neprofitne organizacije, in tako hrani desetletja živih razprav v kontekstu feministične umetnosti. Spominja nas, da so zamišljene, utopične in upajoče vizije za prihodnost že vtkane v našo sedanjost. Z ohranjanjem in obuditvijo arhiva Mesta žensk prispevamo k prihodnosti (feministične) umetnosti!

Arhivi v ospredju obsegajo razstavo, diskurzivni program in vodene oglede ter so del 31. edicije festivala Mesto žensk.

Razstava je razdeljena na dva dela. Prvi del, Trideset+ let Mesta žensk se s tiskanimi gradivi in sorodnimi dokumentacijami ozira na enaintridesetletno zgodovino festivala in tridesetletno zgodovino društva. Gre za introspektivni pogled na zgodovino Mesta žensk, ki sledi spremembam v feministični misli, umetnosti in feminističnem kuriranju, kot ga je udejanjal tudi program društva in festivala. Premik gradiva iz pisarne v galerijski prostor, kjer se dokumentacija še naprej dopolnjuje s prispevki nekdanjih selektoric_, programskih vodij_, sodelavk_ in obiskovalk_, galerijo preobraža v živi arhiv. Ta prenos deluje kot hekerski poseg v področje, ki je tako zelo usmerjeno v produkcijo, da pogosto pušča malo časa za razmislek, dokumentiranje in interpretacijo.

Drugi del razstave, Arhivi v ospredju, predstavlja dela Coco Fusco, Larisse Sansour in Sørena Linda, Marije Mojce Pungerčar, Sanje Iveković, in Stefanie Seibold. Te umetnice so s svojimi drzno pionirskimi praksami prispevale k arhivu Mesta žensk, saj so svoja dela na festivalu Mesto žensk v preteklosti že razstavljale. Mednarodna udeležba umetnic, katerih dela obravnavajo širok spekter tem, je v program Mesta žensk vnesla globalne perspektive. Na razstavi Arhivi v ospredju se vsaka umetnica z arhivi ukvarja v drugačnem kontekstu — ustvarjajo arhive premalo zastopanih pripovedi, razkrivajo prezrte osebnosti, delajo z medijskimi podobami ter špekulirajo o utopičnih prihodnostih.