Vabljene_i na otvoritev pregledne razstave Julija Borštnika "Osnovni gradniki ", v sredo, 10. septembra, ob 19.00 v Galerijo Alkatraz, AKC Metelkova mesto. Razstava je del praznovanja 32. obletnice AKC Metelkova mesto.

Razstava je del dogodkov 32. obletnice AKC Metelkova mesto

Umetniška praksa Julija Borštnika je bogat preplet teoretskega razmišljanja, terenskega raziskovanja in kiparskega dela. Rezultat ni usmerjen toliko v estetski izraz, ampak je bolj simbolna entiteta, ki vabi k razmisleku o načinih zaznavanja in odprtemu vstopanju v odnos s svetom. Prav želja po širjenju okvirov kritičnega uma in uveljavljanju umetnosti kot izhodišču, ki ima za cilj ustvarjanje nesamoumevnosti zaznamuje Borštnikovo delo, ki pogosto tematizira odnose med ekonomskimi razlagami zgodovinskega razvoja družbenih procesov in prek njihovega poglobljenega razumevanja vidi gonilno silo tako v umetnosti kot v znanosti. S tem namenom si prizadeva za pluralnost mišljenja in poglobljeno razumevanje konceptualnih osnov, na katerih temeljijo modeli sodobne družbe. Pri tem se posveča izvirnim besedilom ekonomskih klasikov in širšim družbenim kontekstom, v katere so ti koncepti umeščeni.

Osrednja pozornost v njegovih projektih, kot so na primer Fazni prehodi, je usmerjena v razumevanje zgodovinskih trenutkov, v katerih obstoječi družbeni modeli izgubljajo svojo funkcionalnost, novi pa še niso uveljavljeni. Takšna obdobja Borštnik označuje kot fazne prehode – kot območja družbene nestabilnosti, kjer se stari red ruši, novi pa se šele oblikuje. V tem kontekstu vidi današnji trenutek kot potencialno prelomnico, ki vodi v enega od dveh scenarijev: drsenje v oblike tehnofevdalizma ali v družbo soodločanja. V delu Moderna projekcija in postmoderna realnost Borštnik izpostavlja prekinitev vzporednosti med rastjo produktivnosti in rastjo plačila za delo, ki se je zgodila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Osnovnih gradnikih 1 naletimo na padec profitne stopnje ob koncu šestdesetih. V delu Fazni prehodi 3D – od 1320 do danes izpostavlja šestdeseta in sedemdeseta kot obdobje začetka neuspelega prehoda v to, kar poimenuje družba soodločanja. Obdobje od šestdesetih do začetka osemdesetih ga zanima, ker se je takrat po njegovih beseda, zlomila trajektorija. Pred tem sta v sredini 20. stoletja namreč tako produktivnost kot plačilo dela vztrajno, enakomerno in vzajemno rastla, kar je prinašalo zmanjševanje deleža revnih in krčenje razrednih razlik.

Umetnost ima po mnenju umetnika posebno vlogo v takšnih prehodnih obdobjih: ni zgolj refleksija družbe, saj lahko postane dejavno orodje za prepoznavanje možnosti, ki jih uradni diskurzi ne zaznavajo. V tem kontekstu Borštnik ni zgolj teoretik, ampak tudi aktivni organizator in soustanovitelj avtonomnih institucionalnih orodij za umetniško produkcijo. V letih 2003–2019 je aktivno sodeloval pri vzpostavljanju in vodenju rezidenčnih in delavskih prostorov, kot sta Art Center na Goričkem in Atelje Azil na Metelkovi, ter likovne šole v Novi Gorici. Ti prostori so nekakšne platforme za delovanje zunaj institucionalnih pritiskov in kot okna v avtonomnejše prakse in horizontalna povezovanja. V temu smislu je pomemben tudi projekt in portal Prihodnost dela,[1] ki ga sestavlja med drugim tudi 4-delni spletni dokumentarec, v katerem z Abelom Heijkampom raziskujeta rastoče negotovosti na področju dela in življenja na Nizozemskem, v Nemčiji, Sloveniji in v Evropi na splošno.

Julij Borštnik se je v Galeriji Alkatraz sicer prvič predstavil leta 2007 s svojim diplomskim delom, ki na referenčnih primerih tematizira vlogo institucije umetnosti v sodobni družbi. Eden od referenčnih primerov je zaplet začasne zavrnitve dela Mandarinina zgodba na razstavi nagrajencev mednarodnega natečaja Essl Award za 2005 v razstavišču Sammlung Essl pri Dunaju. Na razstavo je bil povabljen kot prejemnik prve nagrade za Slovenijo. Z Mandarinino zgodbo, ki tematizira povezavo med načinom produkcije mandarin za evropski trg, migracijsko politiko EU in prodajno/distribucijsko mrežo za živila, smo leta 2007 gostovale_i v umetniškem centru Stanica v mestu Žilina na Slovaškem. Leta 2019 je v Galeriji Alkatraz postavil samostojno razstavo Osnovni gradniki logike 1, osnovano kot minimalistično kiparsko postavitev štirih ključnih krivulj logike profitne ekonomije v dveh sklopih. Sklopa soočata krivulji, kot bi se izrisali v abstrakciji idejnih predpostavk profitne logike brez omejitev stvarnega sveta, s krivuljami dejanske prakse, vzete iz statistik zadnjih sedmih desetletij. Umetniški projekt ključne elemente logike, ki dominira in usmerja ekonomsko in politično okolje, v katerem živimo, je javnosti s kančkom humorja predstavil na splošno razumljiv način. Leta 2022 je Kulturno umetniško društvo Mreža kot koproducent sodelovalo pri postavitvi njegove samostojne razstave Fazni prehod 1 v Galeriji Miklova hiša v Ribnici. Gre za drzno, prodorno in inovativno delo, ki tematizira prehode med temeljnimi politično-ekonomskimi principi organizacije družbe in dela iz ene dominantne logike v novo. Osnovni gradniki logike 1 so jasno izpostavili temeljne gradnike paradigme profitne ekonomije, ki določajo okvir možnega procesa akumulacije kapitala in protislovja, ki so vpisana vanjo in v katera se vedno znova zapleta. Fazni prehod 1 si je dovolil pogled s še večje distance. Principe organizacije ekonomije je postavil pod zgodovinsko prizmo rasti (in zastajanja) v produktivnosti organizacije dela. Na ta način si je prizadeval razjasniti pahljačo možnih temeljnih paradigem ter njihovo prileganje in neprileganje s posameznimi fazami produktivnosti ter prehodi med njimi.

Julij Borštnik se tokrat v Galerijo Alkatraz vrača s pregledno razstavo, ki ponuja vpogled v njegovo dolgoletno umetniško prakso. Avtor je tesno povezan z metelkovsko sceno – ne le kot umetnik, temveč tudi kot dolgoletni ustvarjalec znotraj skupnosti, kjer je aktiven v njenem samoupravljanju. Borštnikova pregledna razstava je predstavitev razvoja njegove umetnosti znotraj prostora, ki mu omogoča avtonomno ustvarjanje.