Samostojna razstava Ive Suhadolnik Gregorin zajema fotografsko serijo, ki kritično, predvsem pa prvoosebno, tematizira krvavo potrebno in vedno bolj potencirano potrebo po času, v katerem od nje (in ostalih umetnic_kov) ni zahtevano nič. Avtorica se v sosledju svoje prakse in izjemnih (avtoportretnih) podob, zajetih na obali, osredotoča na lastno izkušnjo zavračanja dela in vzpostavljanje premisleka o pravici do lenarjenja. Tokratna zožena tematika je iz prve roke povezana z izobraževalnim sistemom, natančneje magistrskim programom akademije za umetnost.